MRAVLJA IN POLŽ (Janez Bitenc)
Mravlja, mravljica, iz mravljišča kukala,
mravlja, mravljica, kaj je videla?
V travi, travici, leze, leze čudna stvar,
v travi, travici, polžek samotar.
Jojme, jojmene, kaj če zleze na goro?
jojme, jojmene, potlej bo hudo.
Mravlja, mravljica, v luknjico je smuknila,
mravlja, mravljica, polžku je ušla.
MATJAŽEK IN LUNA
(Janez Bitenc)
Polna luna v sobo kuka, kjer Matjažek spi.
Za ušesa ga pocuka, tole mu veli:
En copatek je na stolu, drugi kdo ve kod.
Hlače si za peč porinil, srajčko vrgel v kot.
To je rekla polna luna in šla svojo pot,
da pogleda, če več reda našla bo drugod.
DEŽEK
(Janez Bitenc)
Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo.
Rajam, plešem kot vrtalka, da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
PESMICA O SNEGU
( Janez Bitenc)
S SIVIH OBLAKOV NA DOL IN BREG
PADA, PADA BELI SNEG,
PADA, PADA BELI SNEG.
V TOPLIH KOŽUŠČKIH IN NA SANEH
MALČKI DRSE PO BELIH TLEH,
MALČKI DRSE PO BELIH TLEH.
V BREGU ZA HIŠO SNEŽAK STOJI,
MALČKE GLEDA, GOVORI,
MALČKE GLEDA, GOVORI:
“PADAJ, LE PADAJ ZDAJ BELI SNEG
DA BO NA BREGU VRISK IN SMEH,
DA BO NA BREGU VRISK IN SMEH.”
ANGINA
(Janez Bitenc)
je dežek potrkal,
za oknom pa Rok,
je jezno posmrkal.
na strehe in ceste,
da nisem s testa,
gotovo že veste.
in kar brez dežnika,
ves moker se Rok,
cel dan že potika.
ga kuha vročina,
mu reče zdravnik
Rok, to je angina.
DOMIŠLJAVI ŽELODEK
(Janez Bitenc)
rad bi regal kakor ti.
Daj, nauči, daj, nauči tudi mene regati!
rad bi skakal kakor ti.
Daj, nauči, daj, nauči tudi mene skakati!
rad bi mijavkal kakor ti.
Daj, nauči, daj, nauči tudi mene mijavkati!
rad bi rigal kakor ti.
Daj, nauči, daj, nauči tudi mene rigati!
