ANJA ŠTEFAN (Snežinke)
Čisto čisto tiho
stopajo copatki.
Gazijo po snegu
trije majhni škratki.
Domek je še daleč,
zebe jih v ušesa,
huda teta zima
nanje sneg potresa.
Prvi se zmrduje:
»Sneg je huda reč!«
Drugi obupuje:
»Kje je naša peč?«
Tretji ne posluša,
v žep lovi snežinke
rad bi si najlepšo
spravil med spominke.
Nič mu ne povejmo
da se bo stopila,
da se v drobno kapljo
kmalu bo prelila.
Naj otresa hlačke,
smeje se čez breg
in lovi v ročice
drobni beli sneg.
