Telefon: 05 99 47 522 GSM: 070 395 300 info@vrtecbambi.si
Select Page
Oblački v januarju
Rdeča nit meseca januarja so bila čutila. Pripravili smo različne postaje:
• 1. POSTAJA – TIPANJE IN ČUTENJE; na mizah smo imeli tri posode. V prvi je bila topla
voda, v drugi mrzla, v tretji pa je voda, v kateri so bile ledene kocke. Otroci so potopili roke
v vodo in povedali, kaj čutijo. Na mizi so bili tudi različni predmeti. Otrokom sem prekrila
oči z rutico, nataknili so si rokavice. S tipanjem so skušajo ugotoviti, kaj tipajo. Nato smo
storili isto brez rutice in brez rokavic …
• 2. POSTAJA – VOH IN OKUS: na mize sem postavila posode, ki so bile pokrite s srebrno
folijo. Folija je imela v sredini zarezo, skozi katero je prihajal vonj. V posodah je bilo kislo
zelje, rezine pomaranče, čokolada, kamilice, smrekove vejice. Otroci so povedali, kaj
vohajo, šele nato smo odkrili folijo in pogledali.
• Na krožniku smo imeli različne vrste sadja in zelenjave na zobotrebcih (banane, jabolka,
papriko, kisle kumare …). Otrokom smo zakrili oči. Otroci so okušali, vzgojitelj jih je
spraševal: je sladko, kislo, slano, grenko?
• 3. POSTAJA – VID; Na mizi so bili snežaki iz papirja, za vsakega otroka eden. Snežakom je
vzgojiteljica dodala še barvne gumbke. Otroci na svojih snežakih skušali narediti enako
zaporedje. Nato so zakrili oči, gumbe je vzgojiteljica zamenjala. Otroci so ugotavljali, kaj se
je spremenilo …
V živalskem kotičku smo zbirali knjige o živalih, iskali informacije o tem, ali imajo živali
čute razvite drugače kot ljudje, in zakaj …
Šli smo se tudi zabavne igre na temo čutila:
koža: S prsti smo tipali. S kožo smo čutimo toplo, mrzlo, mehko trdo, gladko, hrapavo,
bodičasto … Igrali smo se tudi Kaj, koga prepoznamo s tipanjem? Otroku sem zavezala oči,
s tipanjem je prepoznaval prijatelja … V vrečko sem dala različne predmete: krtačo, zobno
krtačo, jabolko, pomarančo, steklen kozarec, kocko … Otrok je z zavezanimi očmi izvlekel
različne predmete. S tipanjem je ugotovljal, kaj ima v roki, z besedami pa je predmet
opisal …
Nos – voh: Čemu služi nos? Na kaj nas opozori nos? Diši, smrdi, bez vonja ….Igrali smo se,
ali prepoznaš predmet: zavezali smo oči in poduhali milo, sadje, kruh, parfum, čevelj … brez
dotika.
JEZIK – OKUS: še malo smo okušali … Z jezikom tudi govorimo.Nekateri ne morejo
govoriti, izražajo se skretnjami: spoznavalii smi se kretnje za besede: JESTI, PITI, DOBRO,
MRZLO, VROČE
OČI – z očmi gledamo: vidimo barve, oblike, velikosr, debelino … Igrali smo se: pod prt
sem skrila različne predmete: uro, žogo, svinčnik,ključ, knjigo, avtomobilček. Za nekaj
trenutov odkrijemo sem odkrila prt. Otroci so povedali, kaj je pod prtom.
SLUH – UŠESA: z ušesi poslušamo, slišimo šum, ropot, glasove … Kaj še slišimo? Igrali
smo se igro telefonček …
Prebirali smo slikanico Juri Muri v Afriki, pozorno smo si pogledali ilustracije in se pogovorili o
vsebini … Na podlagi knjige smo se natančneje pogovorili o koži. Katere živali, ki jih je Juri srečal
v Afriki, so pokrite z dlako? Katere živali s perjem je srečal Juri v Afriki?
Otroci so pripovedovali o svojih živalskih prijateljih, ljubljenčkih. Ali jih imajo, ali bi si jih želeli
imeti … kakšna je njihova koža, barva, dlaka … V likovnem kotičku so naslikali svoje živalske
ljubljenčke ali druge živali …
Naredili smo tudi nekaj poskusov s kožo:
Ali smo žgečkljivi: s ptičjim perjem smo se žgečkali.
S kožo čutimo tudi mrzlo in vroče. S preprostim poskusom so otroci spoznali, kateri deli
kože so bolj občutljivi za vročino in kateri manj. Napolnila sem plastenko z vročo vodo iz
pipe. Otroci so se dotikali plastenke z različnimi deli roke – npr. najprej s prstnimi
blazinicami, potem s členki prstov, z zapestjem, podlaktjo, komolcem, peto, konico nosu in
podobno. Na katerem delu kože čutimo, da je plastenka vroča, kje se nam zdi, da je
kvečjemu topla oz. da sploh ni vroča? Otroci so ugotovili, da so prstne blazinice za
temperaturo komaj kaj občutljive, čeprav smo prej ugotovili, da so le-te izjemno občutljive
za dotik …
Opazovali so kožo s pomočjo povečevalnih stekel: spodbujala sem jih, da bi pozorno
opazovali kožo na rokah: drobne dlačice, nohte, gubice na pregibih členkov, črte na dlaneh,
vijuge na blazinicah prstov, žile pod kožo …
Prstni odtisi: z gobico, namočeno v razredčeno tempera barvo, so otroci odtiskovali
blazinico kazalca na papir.
Kot raziskovalno igro sem jim ponudila kinetični pesek, kamor so delali različne sledi …
Naredila sem jim čutno pot: Dvojice stopal so bile razporejene druga za drugo. Otroci so imeli
zakrite oči z rutko. Bosi so stopili na prvo dvojico stopal. Povedali so, kateri material čutijo pod
nogami. Tako so stopali po vseh dvojicah … ali: Otroci so dobili v roko igralno dlan. Z levo roko so
otipali material, stopali po stopalih in se ustavili tam, kjer so začutili isti material (lepenka,
gumijasta pena, vata, smirkov papir, usnje, debel filc, perje …) …
Lotili smo se tudi teme spanje in kako živali preživijo zimo. Za začetek smo se igrali glasbeno
didaktično igro: KRESNIČKE, SOVE IN NETOPIRJI Otroke smo razdelili na štiri skupine
(kresničke, sove, netopirji in glasbeniki), vsaka skupina živali se je gibala na določen zvok
instrumenta. Sove so se gibale ob zvoku ropotulj, kresničke ob zvoku trianglov in netopirji ob
zvoku tamburinov. Ko so glasbeniki peli o znano pesem, pomeni, da je takrat v gozdu dan in nočne
živali takrat v svojem domu spijo. Nočnim »živalim« smo pripravili bivališča – mize smo prekrili z
odejami, rjuhami … Skupine glasbenikov in živali smo menjali, tako da so vsi preizkusili vse vloge.
Otrokom je bla igra zelo všeč. Vso so preizkusili vse vloge. Kar dobro so se odzivali na zaigrane
zvoke instrumentov. V jezikovnem kotičku so morali nato poiskati fotografijo SOVE, NETOPIRJA,
VEVERICE, SLONA … Ob fotografijah smo se pogovorili, ali te živali ponoči spijo ali ne …
Pogovarjali smo se o živalih pozimi: zastavila sem jim nekaj ugank o živalih. Ob vsaki rešitvi
uganke sem na plakat pritrdim sličico živali. Ob pogovoru smo ugotovili, da živali različno
preživijo zimo. Razložila sem nove pojme: predremati, otrpniti, prespati, biti dejavni, se preseliti v
južne kraje …
Naučili smo se tudi novo pesem Snežinke. Na to temo so se tudi gibalno izražali. Predvajala sem
primerno glasbo Vivaldijeve Štirje letne čase: Zima. Otroci so ustvarili ob izbrani glasbi
improviziran ples s trakovi – ples o zimi, snežinkah, škratkih, ki gazijo po snegu …
V sprostitvenem kotičku so se ob pesmi Snežinke otroci masirali Razdelili smo se v pare. Otroci so
najprej gledali, kako sem masirala s pomočnico. Glasno sem pripovedovala poezijo in masirala.
Otroci so ponavljali masažo za mano, nato smo se v parih zamenjali.
• Čisto čisto tiho (Masiramo hrbet s prsti.)
stopajo copatki. (Masiramo hrbet s celimi dlanmi.)
Gazijo po snegu (Masiramo hrbet s pritiskanjem pesti.)
trije majhni škratki. (Masiramo samo s tremi prsti.)
Domek je še daleč, (Potegnemo od vratu do pet z vsemi prsti.)
zebe jih v ušesa, (Masiramo ušesa.)
huda teta Zima (Močneje masiramo hrbet z vsemi prsti.)
nanje snega potresa (Še močneje masiramo z vsemi prsti.)
Prvi se zmrduje: (Ne masiramo.)
»Sneg je huda reč!« (Otroku položimo obe roki na hrbet in pritisnemo.)
Drugi obupuje: (Masiramo počasi, božajoče z vsemi prstki.)
»Kje je naša peč?« (Glavo in obe roki položimo na otroka.)
Tretji ne posluša, (Roki položimo na ušesa.)
v žep lovi snežinke, (Požgečkamo otroka po bokih.)
rad bi si najlepšo (Pobožamo otroka po glavi.)
spravil med spominke. (Obe dlani položimo otroku na boke.)
Nič mu ne povejmo, (Spet mu pokrijemo ušesa.)
da se bo stopila, (Ga božamo po celem telesu.)
da se v drobno kapljo (Tapkamo po hrbtu z enim prstom, počasi …)
kmalu bo prelila. ( Ponovimo tapkanje – lahko tudi večkrat počasi ponovimo te verze.)
Naj otrese hlačke, (Otroka rahlo žgečkamo …)
smeje se čez breg (… in še malo požgečkamo.)
in lovi v ročice (Primemo otroka za dlani.)
drobni beli sneg. (Počasi s prsti potujemo po telesu od glave do podplatov – pri tem verz
večkrat ponovimo.)
Na temo stopinje v snegu, smo brali še pravljico Zverjasec. Podrobneje smo se dotaklnili še ene
zanimive živali: sove. Prebrali smo Sovico Oko. Naučili smo se še eno pesmico Uspavanka za sove.
Kar je bilo tudi povezano s temo spanja, kako se živali pripravijo na spanje, kako si mi pomagamo,
da lažje zaspimo (masaža, uspavanka …).