ENKRAT JE BIL EN ŠKRAT (Lenčka Kupper)
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.
Na rami nosil malhico, b’la polna je zlata.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Pomagal rad je vsem ljudem, ki dobri so bili.
Hudobneže preziral je, za njih ni imel oči.
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.
V pravljici tej živel bo, zato zapojmo vsi:
Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat,
enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.
BELE SNEŽINKE (Anica Černejeva)
Bele snežinke, zvezdice bele,
padajo, padajo tiho z neba.
Zvezdice bele čuvajo zemljo,
čuvajo v zemlji nam skriti zaklad.
Bele snežinke, beli metuljčki,
iščejo, iščejo pot do sveta.
Beli metuljčki nosijo sanje
sanje in misli na zlato pomlad.
NA SANEH (Janez Bitenc)
Cin, cin, cin, cin,cin
pojejo kraguljčki
cin, cin, cin, cin, cin
v breg hite sani.
Hop, hop, hop, hop, hop
skačejo konjički
hop, hop, hop, hop, hop,
joj, kako leti.
Dober dan snežak,
ptice, srne, zajčki
mi pa kar naprej
v bele zimske dni.
GOSENICA
GOSENICA JE LEZLA,
POČASI NA DREVO,
POMIGALA NA DOLGO
POMIGALA KRATKO.
PRIMIGALA JE K MENI,
V LONČEK SEM JO DAL,
NIKAR MI NE POBEGNI
ZAŽUGAL SEM DEJAL.
KO V LONČEK SEM POGLEDAL,
JE NOTRI NI BILO,
PRED OKNOM PA JE LETAL
METULJČEK PRELEPO.
POLŽEK (Mira Voglar)
Leze, leze, polžek počasi,
leze, leze po listju in travi.
Buc, buc, buc, glej roge!
Buc, buc, buc, skril jih je.
Leze, leze, polžek počasi,
leze, leze po listju in travi.
BOTER JEŽ (Janez Bitenc)
»Dobro jutro, boter jež!
Ustavi se in mi povej,
kam te nesejo nožice,
kam tako zarana greš?«
»Tjale grem, na rob vasi,
k sladki hruški debeluški,
ki me čaka že tri dni.«
»Boter ježek, kaj mi daš
pa ti na uho povem,
da je hruško debeluško
že pojedel naš Matjaž.«
