HRUŠKA DEBELUŠKA
V SONČKU DOZORI,
VETRČEK JO STRESE,
HRUŠKA ODLETI.
PA VESELO VRISKA:
»BOLJE JE TAKO.
DECA LAČNOUSTA,
DECA ME NE BO!.«
TODA JOJ – PREJOJME:
JEŽEK SE ZBUDI.
HRUŠKA DEBELUŠKA
SKORAJ OMEDLI.
»POJDI, HRUŠKA, GREVA!
KAJ BI TO, NE GREŠ?«
SAJ TE SAM PONESEM,
ČE NE MARAŠ PEŠ.«
HRUŠKO DEBELUŠKO
PIKA IN BOLI
IN V ŽELODČKE VAŠE
SI ZAMAN ŽELI.
