BARČICA
(Janez Bitenc)
Plava, plava, sem in tja,
sem in tja, sem in tja,
plava, plava, sem in tja,
bela barčica.
Kdo ve, kdo ve, kam pelja,
kam pelja, kam pelja,
kdo ve, kdo ve, kam pelja,
bela barčica.
K soncu, k soncu zavesla,
zavesla, zavesla,
k soncu, k soncu zavesla,
bela barčica.
ŽABA RADA BI KOPALKE
(Romana Krajnčan)
Žaba, rada bi kopalke,
majhne lepe minimalke,
ker pa nimajo zelenih,
si ne kupi sploh nobenih.
Gola v mlačno vodo skoči,
glavo, kožo, krake zmoči,
škoda novcev za kopalke,
jutri kupi si kotalke.
CICIBAN IN POTOČEK
(Janez Bitenc)
Potoček postoj in poglej,
kje domek je tvoj mi povej!
Moj domek je tam pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Spet vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.
POMLADNA
(Janez Bitenc)
Na polju rožice cveto, na drevju pa ptički pojo,
z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad.
Iz gozda sem pa znani glas naznanja, da prišla je v vas,
spet dobra mila kukavca, srca mojga ljubica.
Korenjak
(Niko Grafenauer)
Pedenjped je korenjak,
malokdo mu je enak.
Zmerom hrabo se drži,
pred ničemer ne zbeži.
Naj preži sam volk za vrati,
noče k mamici zbežati.
Le roke da pred oči
in izdahne: mene ni!
PESMICA O SNEGU
(Janez Bitenc)
S sivih oblakov na dol in breg,
pada, pada beli sneg,
pada, pada beli sneg.
V toplih kožuščkih in na saneh
malčki drse po belih tleh,
malčki drse po belih tleh.
V bregu za hišo snežak stoji,
malčke gleda, govori,
malčke gleda, govori:
»padaj, le padaj zdaj beli sneg,
da bo na bregu vrisk in smeh,
da bo na bregu vrisk in smeh«.
