







POLŽEK
(Mira Voglar)
Leze, leze, polžek počasi,
leze, leze po listju in travi.
Buc, buc, buc, glej roge!
Buc, buc, buc, skril jih je.
Leze, leze, polžek počasi,
leze, leze po listju in travi.
JAZ SEM JAZ
(Z. Majhen)
Jaz sem jaz odkar živim,
čutim, mislim, jem in spim.
Jaz imam svoje srce,
mamo, očka in ime.
Jaz nebom nikoli ti.
Vsak je to, kar se rodi.
Tudi kadar se igram,
sem le to, kar hočem sam.
BARČICA
(Janez Bitenc)
Plava, plava, sem in tja,
sem in tja, sem in tja,
plava, plava, sem in tja,
bela barčica.
Kdo ve, kdo ve, kam pelja,
kam pelja, kam pelja,
kdo ve, kdo ve, kam pelja,
bela barčica.
K soncu, k soncu zavesla,
zavesla, zavesla,
k soncu, k soncu zavesla,
bela barčica.
ŽABA RADA BI KOPALKE
(Romana Krajnčan)
Žaba, rada bi kopalke,
majhne lepe minimalke,
ker pa nimajo zelenih,
si ne kupi sploh nobenih.
Gola v mlačno vodo skoči,
glavo, kožo, krake zmoči,
škoda novcev za kopalke,
jutri kupi si kotalke.
BEL ZAJČEK
Hop, hop, skaklja bel zajček,
po gozdu sem in tja,
popravi si ušesa
in z repkom pomiglja.
Hop, hop, skaklja bel zajček,
korenček rad ima,
krtači svoje zobke,
veselo se smehlja.
Hop, hop, skaklja bel zajček,
prijatelje ima,
raja z njimi pleše
in igre se igra.
CICIBAN IN POTOČEK
(Janez Bitenc)
Potoček postoj in poglej,
kje domek je tvoj mi povej!
Moj domek je tam pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Spet vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.