Naša hiša takole izgleda: streha se vidi, če gledaš jo z neba, velik kvadrat in 3 majhna okna, vrata ter kljuka, ki odpret jo je muka. Na vrhu je dimnik, spodaj pa klet, pred hišo zelena visoka drevesa, v kuhinji svetlo rumena zavesa. Skozi pokuka sestrica Zala, ki rada bi hitro velika postala, babica Betka, ki rože zaliva, ati pred hišo, ki avto umiva, mami obeša mokro perilo, dedi v delavnici ukvarja se s pilo. Jaz pa vse to lepo opazujem, tekam po hiši, copat ne obujem, se skrivam za kavčem in za piko na i, s skuštrano glavo, na steno ta pravo, narišem prav vse kar se v hiši dogaja, četudi kdaj v njej je nered in nam kaj ponagaja.
Ježek teka teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti. Urna veverica spleza na drevo, lešnike nabira za zimsko lakoto. Medved kosmatinec svoj brlog ravna, z listjem si postilja, zaspano godrnja. Ptice lastovice odletele so, v daljne tople kraje zdaj krila jih neso.
RDEČA ŽOGA Rdeča žoga hopla hop v lužo je skočila. Rdeča žoga hopla hop v luži se umila. Potlej je na sonce šla in se posušila. Spet kot nova je bila moja rdeča žogica.