







PIKAPOLONICA
Pika poka, pika polonica, to sem jaz!
Suknjica rdeča, nekaj črnih pik!
Res nisem velika kot sosedov bik!
Toda vsak, ki me pozna,
Prav zares me rad ima.
Pika, poka, pika polonica, to sem jaz!
ČEBELICA
Od cveta do cveta čebelica leta
In v čašicah sladkih nabira si med.
Potem pa se zali marjetki zahvali
In reče veselo: »Takoj pridem spet!«
»Le pridi čebel’ca,« de cvetka marjetka,
»saj meda je sladkega poln moj cvet.«
METULJČEK
Metuljček cekinček, ti potepinček,
kje si pa bil?
Pri majceni cvetki, drobni Marjetki
medek sem pil.
Potem pa želodček, poln kakor sodček
Bil je nalit.
Sem rekel Marjetki, drobceni cvetki,
Zdaj sem pa sit.
GOSENICA
Gosenica je lezla počasi na drevo,
Pomigala na dolgo, pomigala kratko.
Primigala je k meni v lonček sem jo dal.
»Nikar mi ne pobegni!«, zažugal sem, dejal.
Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo.
Pred oknom pa je letal metuljček prelepo.
DEŽEK PADA
Dežek pada, dežek pada
na zemljo, na zemljo.
Odprimo si dežnike, odprimo si dežnike
nad glavo, nad glavo.
Dežek pada, dežek pada
na zemljo, na zemljo.
Strela, grom udarja, strela, grom udarja
preglasno, preglasno.
Dežek pada, dežek pada
na zemljo, na zemljo.
Po lužah čofotamo, po lužah čofotamo,
prelepo, prelepo.