Kako zelo nas je presenetil sneg, ki smo ga že zelo dolgo čakali težko opišemo z besedami. Res je bilo čarobno, zato smo že prvi dan odšli na igrišče, kjer smo lovili prve snežinke, ki so se nam stopile na jezičkih. Tudi v igralnico smo ga prinesli in se z njim igrali tako, da smo izdelali mini snežake. Izdelali smo še velikega dinozavra, ki smo ga uporabili za zbiranje plastenk (Plastenkonjam).
December je bil zares pravljičen. Prebrali smo veliko zanimivih knjig, se sproščali z masažami in umirjenimi igrami. Spekli smo piškote za božični bazar in si izdelali unikatna knjižna kazala. Trenutke smo namenjali prijaznim besedam in mesebojni pomoči.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.
Tradicionalni slovenski zajtrk je bil dogodek, na katerega smo se dolgo časa pripravljali. Izdelali smo čisto svoje maslo in spoznavali od kod vse prihajajo dobrine, ki smo jih pripravili za ta pomemben zajtrk. Poleg čebelic smo se posvetili še poklicu zdravnika in veterinarja. Skrbeli smo drug za drugega in za svoje plišaste igrače.
Majhne, velike, okrogle, zelene in oranžne so bile naše buče, s katerimi smo si popestrili oktobrske dni. Trebili smo bučke, si spekli bučna semena in primerjali različne buče. Najrazličnejše jesenske pridelke nam je prinesla tudi tetka jesen, ki se je oglasila tudi v naši igralnici. V tem mesecu smo bili res spretni, brez težav smo opravili kolesarski tečaj. Z največjim veseljem smo izdelali strašne pajkce in buče, ki so krasili našo garderobo. Obiskali so nas še gasilci, saj je potekala požarna vaja in prav poseben gasilec, ki nam je pokazal več gasilskih pripomočkov in orodij. Zabavno je potekal mesec, ker smo praznovali več rojstni dni in izdelali smo si svoje mikrofone s katerimi smo do konca dne prepevali.
ZLATA RIBICA
(Maraaya)
Refren:
Daj povej mi zlata ribica,
a si še v službi,
a se ti še delat da.
Maš kej časa,
a se ti kam mudi,
a bi želje izpolnila mi.
Kitica:
Prva je ta, da, da,
vrata sreče se odprejo na stežaj,
aj, aj, če kdo zapre jih
rečem si pa kaj, pa kaj,
svojim napakam se smejim,
živeti se ne bojim.
Kitica:
Druga je ta, da, da,
da preresno ne gledam na ta svet,
da, da, da znam uživat,
v preprostih stvareh.
Pa da, da vidim le dobro v ljudeh,
tudi ko sem čisto na tleh.
