Mesec februar je bil zelo pisano obarvan. Sprva smo se prelevili v kulturne pesnike in lepe Julije, nato v pustne šeme, ti norčavi dnevi so nam bili najbolj všeč, kasneje pa v spoštljive in prijazne otroke, ki so polni čiste ljubezni ter ljubezni. 
Prvi polovici meseca januarja smo namenili spoznavanju glavnih značilnosti naše dežele, značilnosti večjih mest ter jih podkrepili s fotografijami, pravljicami in video posnetki. Seznanili smo se s tradicionalnimi dobrotami, solinami, lipicanci, jamami, rekami, gorami, burjo, kekcem, Piko Nogavičko in rudnikom, vitezi in še kaj. Vsak otrok si je izbral sličico z eno znamenitostjo ter jo poskušal preslikati. Nastali so krasni likovni izdelki, ki krasijo našo garderobo. Nato nas je radovednost popeljala k raziskovanju gradov. Razdelili smo se v štiri skupine in vsaka skupina je sama izdelala grad iz odpadnega materiala. Projekt je trajal dva tedna, otroci so se najprej dogovorili kakšen grad bodo naredili, nato so ga skupaj sestavili, zlepili, kaširali s časopisnim papirjem ter pobarvali. Na koncu so določili ime ter izbrali simbole na zastavah. Pri tem so neizmerno uživali in zelo dobro sodelovali. Pogovarjali smo se o celjskih vitezih ter si zamišljali kako so včasih ljudje živeli. Tako smo tudi spoznali hiše nekoč in danes ter primerjali arhitekturo. Spoznali smo tudi, da se je Ljubljana v rimskih časih imenovala Emona ter Celje – Celeia in najstarejše mesto Ptuj – Poetovio. Tako so si otroci ogledali fotografije mest iz starih časov ter sami poskušali narisati hiše različnih oblik. Naučili smo se tudi nove ljudske pesmi z naslovom “Kaj boš Janko jutri delal?”. Otrokom je hudomušna pesem zelo všečna in jo radi prepevajo. Konec meseca smo osvojili še novo gibalno – rajalno igro (Potujemo v Rakitnico) s katero bomo pričeli naš marčevski nastop. Tudi igra je potekala v isti tematiki, otroci so si sami iz različnih predmetov izdelovali hiške v katerih so se igrali simbolno igro. V največje veselje nam je pa bilo preživljanje časa na snegu, otroci so se ga neizmerno razveselili, zato smo poskušali čim več časa preživeti zunaj na snegu.
V mesec december smo zakorakali s skupnim ciljem, da bo ta mesec prav čaroben. Skupaj z otroki smo izdelali načrt, kako bomo okrasili našo igralnico. Najprej smo si na steno obesili adventni koledar, kjer so nas vsak dan čakale naloge in misli, ki so jih za nas pustili škratje. Nato smo si izdelali okensko dekoracijo. Izdelali smo snežake iz snežink. Otroci so s ponosom predstavljali svoje izrezljane snežinke. Nato smo določili mesto, kjer bomo obesili novoletne lučke ter izdelali mobile iz snežink. Tudi na mizah ni manjkala dekoracija, na vsako mizo smo postavili svečnik. Tako, da smo tekom decembra obedovali v soju sveč ob umirjeni praznični glasbi. Sestavili smo umetno božično drevo ter ga postavili na hodnik, ga okrasili z lučkami ter z izdelki iz vsake igralnice. Naslikali smo adventne venčke, ki so krasili našo garderobo ter posejali božično žito, katerega so pred prazniki otroci odnesli domov. Fino-motoriko smo urili z oblikovanjem fimo mase. Iz nje smo izdelali okraske, ki smo jih uporabili za aranžmaje. V prvi polovici meseca, smo zaposleni vrtca Bambi otrokom in staršem odigrali igrano igro z naslovom Zvezdica Zaspanka. Otroci so po predstavi prejeli darila (knjigo in zvezdasto blazino, ki so jim jo izdelali starši). V drugi polovici meseca pa smo z otroki izvedli srečanje za stare starše, na katerem smo skupaj izdelovali izdelke za bazer ter čajanko. Otroci so sami pripravili piškote s katerimi so pogostili stare starše. Ob koncu druženja so otroci izvedli še kratek nastop, z izborom treh pesmi: Jesenska, Jaz sem snežak in Za božič sem spet kot otrok. Slednja pesem je bila iztočnica za naše letošnje e-voščilo. Ker je bil december res pester in smo izdelali veliko izdelkov smo se z otroci odločili, da bomo letos staršem podarili in zaželeli lepe praznike z nečim, kar bo trajno. Tako smo skupaj sodelovali pri montiranju in nastajanju e-voščilnice, v kateri so bila zajeta naša skupna praznična doživetja, misli in lepe želje za novo leto ter na koncu video posnetek pesmi z naslovom “Za božič sem spet kot otrok”. Tekom celega meseca smo večkrat rajali na željo otrok, praznovali prva dva rojstna dneva v tem letu ter prebirali pravljice na temo praznikov, treh dobrih mož in škratov. Najbolj všeč pa nam je bila Resnična zgodba o božičku. Ob koncu meseca pa smo si pripravili še zabavo v prazničnih oblačilih, tako smo imeli vsi na sebi vsaj en praznični motiv ter rajali in se veselili prihajajočih praznikov, najbolj so nas pa razveselila darila, ki so nas čakala pod smrekico. Več pa v videu 
V mesecu novembru smo se v naši skupini osredotočili na slovenske avtohtone živali. Spoznali smo jih kar 13. Znanje smo osvajali s pomočjo fotografij, dokumentarnih posnetkov in knjig. Z otroci smo dopolnili miselni vzorec o Sloveniji ter ga prilepili na steno, tako, da lahko otroci vsakodnevno utrjujejo pridobljeno znanje. V drugi polovici meseca smo se osredotočili na kranjsko sivko, saj nas povezuje s slovenskim tradicionalnim zajtrkom. Tako smo na obisk povabili čebelarja, ki nam je predal veliko novih informacij tako o svojem poklicu, kot tudi o samih čebelah. Okušali smo med, ga uvrstli v prehransko piramido ter se seznanili z zdravo prehrano. Spoznali smo tudi kako nastane mleko, maslo, jogurt in sir ter vse te dobrote okušali z lokalne kmetije Flis. Na dan slovenskega tradicionalnega zajtrka smo si pripravili pogrinjke ter skupaj z vsemi ostalimi otroci vrtca Bambi zajtrkovali v skupnem prostoru. Na zajtrk smo povabili tudi našo direktorico go. Tajo in župana občine Braslovče ter pod direktorico Urško in Go. Darjo iz kmetije Flis. Bilo je čarobno, prijetno ter nadvse zabavno saj sta nas med obedom ogovorili še dve čebelici (maskoti). Vsi skupaj smo zapeli pesem Lojzeta Slaka z naslovom “Čebelar” ter tako sodelovali pri vseslovenskem projektu. Izdelali smo tudi likovne izdelke na temo čebelic in panjev ter poplesavali na pesem Čebelice od Ribiča Pepeta. Ker pa je bil mesec november precej deževen smo si te dni polepšali s preživljanjem časa na svežem zraku in v dežju z dežnimi oblačili. Nadaljevali smo z oddelčnim projektom “Kuharska knjiga” ter za tradicionalni zajtrk spekli kruh.
V prvem tednu oktobra je potekal projekt “teden otroka” in sočasno tudi kolesarski tečaj. Teden otroka je bil v povezavi z jesenjo, zato so bile dejavnosti načrtovane v tej smeri. Otroci so likovno upodabljali jesenske živali, spoznavali pesmi in knjige na temo jesen in se veliko zadrževali zunaj, kjer so lahko opazovali spremembe v naravi. Ves teden smo skupaj izvajali kolesarski tečaj. Razdelili smo se v dve skupini. V eni skupini so bili otroci, ki še niso povsem osvojili vožnje s kolesom, v drugi pa tisti, ki so že suvereno premagovali poligon. Ob koncu so vsi bili deležni pohval ob svojih dosežkih, ki smo jo obeležili z medaljami. V prvi polovici meseca smo izvedli prvi daljši sprehod do gradu Komenda in prvo srečanje s starši. Odpravili smo se z vlakom do Velenja, kjer smo si ogledali lutkovno predstavo z naslovom “Peter nos”. Otroci so v vrtec prinesli veliko jesenskih pridelkov iz katerih smo si pripravili bučne polpete in krompirjev čips. Izvedli pa smo tudi kostanjev piknik, kjer so se starši in otroci lahko družili, okrepčali ter si izdelali obeske ter vetrnice. V tem mesecu smo imeli v naši igralnici kar dva obiska. Dva starša sta predstavila svoj poklic: ga. Marovt je predstavila poklic knjižničarke in g. Vitanc poklic gasilca. Obenem pa smo imeli še nenapovedano evakuacijsko vajo, kjer smo se odrezali v solidnem času. Ker je bil mesec oktober izredno topel in sončen, smo se večkrat odpravili na sprehod do javnega igrišča in do gozda, tam smo si nabrali različno jesensko listje iz katerega smo kasneje izdelali slike. Ob koncu meseca smo spoznali novo pesem : Velika buča in otrebili in izrezali buče po vsebini pesmice. Naučili smo se še dve jesenski pesmici: Jaz sem jež in Jesenska. Otroci, predvsem deklice zelo rade prepevajo in likovno ustvarjajo. S plastelinom smo urili prstne spretnosti in razvijali domišljijo ter se preizkusili v vlogi slikarjev, kjer smo slikali jesensko tihožitje.
Trobentice smo najstarejša skupina otrok v enoti Parižlje in smo resnično tudi najbolj glasni. Zelo radi prepevamo in se vživimo v igro vlog. V prvem mesecu smo najprej skupaj določili pravila, ki veljajo v naši skupini in se jih skušamo držati. Občasno se malo spozabimo pri glasnosti, ampak se hitro opomnimo med sabo. Smo vedoželjni, radovedni in imamo zelo radi knjige ter nova izkustvena doživetja. Obiskala nas je Pika Nogavička ter nam pokazala nekaj vragolij. Konec meseca smo se odpravili v Belo Krajino in zaželi raziskovati Slovenijo, ki je rdeča nit našega letošnjega leta.
