KJE JE LUNA? (Janez Bitenc)
Kje je luna, kje je luna
sonce se na glas jezi.
Jaz bom vsak čas zatonilo
lune od nikoder ni.
Hej oblaček, hej oblaček
ti povej, kaj se godi,
mar zaspanka še ni vstala
ali druge ima skrbi.
Je pokukal, je pokukal
bel oblaček za goro
in zaslišal, in zaslišal
luno tarnati tako:
Jojme, jojme, jojme, jojme
zob modrostni me boli
danes bom doma ostala
Zemlja pa naj bo v temi.
BARČICA PO MORJU PLAVA (Slovenska ljudska)
Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je še vetra kej.
Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo,
O, le naprej, o, le naprej,
do brezkončnih krajev mej.
MEDVEDEK PLEŠE (Janez Bitenc)
Pleši, medo, pleši, medo,
medved godrnjavček.
Pleši, medo, pleši, medo,
medo moj plesalček.
Skoči, medo, skoči, medo,
medved godrnjavček.
Skoči, medo, skoči, medo,
medo moj skakalček.
Dvigni levo, dvigni desno,
medved godrnjavček,
pa ne drži se tak resno,
medo ti moj rjavček.
SONCE SE SMEJE (Janez Bitenc)
Sonce se smeje,
rožice šteje,
ki na polju
že cveto.
Sonce se smeje,
ptičice šteje,
ki na drevju
že pojo.
Sonce se smeje,
ribice šteje,
ki v potoku
plavajo.
Sonce se smeje,
kuka skoz veje
in zavriska
prav glasno.
JAZ IMAM PA GOSLICE
(Gregor Strniša)
Jaz imam pa goslice,
goslice zveneče,
ki pojo mi pesmice,
pesmi zlate sreče.
Jaz imam pa mamico,
mamico ljubečo,
zaigram ji pesmico,
ji prinašam srečo.
SNEŽENI MOŽ (Janez Bitenc)
MAJA IN TINE IN JURE Z VASI
KEPE VALIJO,
VSEM TREM SE MUDI.
TUKAJ SO NOGE IN TOLE JE TRUP,
ŠE GLAVO IN ROKE
IN MOŽEK BO VKUP.
PISKER NA GLAVO,
KORENČEK ZA NOS,
STRGANE ČEVLJE,
DA MOŽ NE BO BOS.
ZDAJ KO GOTOV JE,
ZARAJAJMO VSI,
MOŽEK SNEŽENI
NAJ DOLGO ŽIVI.
