







LETI MOJA ČEBEL’CA
Gremo čebelce v gore,
drobne nam rožce cvete,
gremo v gozdove bujne,
ob jasi kostanji stoje.
Gremo čebel’ce na pot,
po travnikih polnih dobrot,
gremo na širno polje,
kjer ajda v vetru drhti.
Leti moja čebelca, pridna, s cveta na cvet,
brez tebe bil drugačen, drugačen bil bi svet,
leti moja čebelca, pridna, s cveta na cvet,
leti, saj brez tebe izginil bi naš svet.
Gremo čebelce na pot,
po travnikih polnih dobrot,
gremo še skupaj na jug,
po sivki diši že povsod.
Gremo čebelce domov,
pod lipco domačo nocoj,
panjske končnice lepe,
skromni vaš domek krase.
KOSTANJČEK ZASPANČEK
Kostanjček zaspanček na veji visi,
zavit ves v lupino prav sladko že spi.
Tedaj pa zapiha vanj veter močan,
kostanjček zaspanček, jesen je na plan.
RJAVA PESMICA
Rjavi so listki v jeseni
in kostanj je tudi rjav.
Z rjavimi litki bo ježek
svoj zimski brlog si postlal.
Rjava sta srna in medved,
pa zemlja in deblo in veje
In izpod rjavega grma
jurček rjavo se smeje.
JEŽEK IN MEDVED
Ježek gre po gozdni poti,
medved pride mu naproti.
»Ježek Bežek kam pa kam
greš ves s hruškami obdan.«
»V svojo hiško zdaj grem spat,
ki brez oken je in vrat.
V njej vso zimo bom ostal,
malo jedel malo spal.