Angina (Janez Bitenc)
Na okno tok tok,
je dežek potrkal,
za oknom pa Rok,
je jezno posmrkal.
Naj lije z neba,
na strehe in ceste,
da nisem s testa
gotovo že veste.
Po lužah čof, čof
in kar brez dežnika,
ves moker se Rok,
cel dan že potika.
Zdaj fant je bolan,
ga kuha vročina,
mu reče zdravnik
Rok, to je angina.
Dežek (Janez Bitenc)
Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo.
Rajam, plešem kot vrtavka, da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba.
ČEBELICA (JANEZ BITENC)
OD CVETA DO CVETA ČEBELICA LETA
IN V ČAŠICAH SLADKIH NABIRA SI MED.
PO TEM PA SE ZALI MARJETKI ZAHVALI IN REČE VESELO: “
TAKOJ PRIDEM SPET!” “LE PRIDI ČEBELCA” DE CVETKA MARJETKA,
“SAJ MENDA JE SLADKEGA POLN MOJ CVET.”
PANJ (PRSTNA IGRA)
TUKAJ JE PANJ (ROKI SKLENEMO SKUPAJ)
A KJE SO ČEBELE? (POGLEDAMO V DLANI)
SKRILE SO SE, (ENO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
VSE PROČ ODLETELE. (DRUGO ROKO SKRIJEMO ZA HRBET)
PREŠTEJ DO DESET (POKAŽEMO DLANI IN ŠTEJEMO PRSTE)
PA PRIDEJO SPET. BZZZZZZZZ. (PRSTI »POLETIJO« DO OTROKA IN GA POŽGEČKAJO)
Marmelada (Anja Štefan)
Tri sladke, mehke hruškice,
tri hruškice dišeče,
je jež povezal v culico
in zdaj domov jo vleče.
Čez kamenčke, čez vejice
in čez grmovje mlado:
doma razveže culico
in najde – marmelado.
Uganka (Jože Stabej)
Najljubše so mu sladke hruške,
za malico rad hrusta žužke.
Če kaj nevarnega ga sreča,
postane žogica bodeča.
Zdaj že gotovo veš,
da ta žival je jež.
